Tehnologija grajenja – Vprašanja + okvirni Odgovori

1.KAJ PRIKAZUJE DIAGRAM TOKA MATERIALA IN ČEMU SLUŽI?

Pri tej metodi teh. procesa se prikazuje z risanjem proizvodnih kapacitet in prikazovanjem medsebojno povezanost, kot nacin transporta materiala v toku procesa. Diagram lahko predstavlja prerez ali situacijo objekta oz. del, ki se na njem izvajajo. Diagram toka je ugoden za prikazovanje kontinuiranih teh. procesov, pri katerih se predmet proizvodnje giblje od stroja do stroja. Pri studiju teh. proces po metodi diagrama toka se je potrebno drzati naslednjih pravil:

- potrebno je ugotoviti katera je kljucna operacija, kot tudi njeno kapaciteto

- potrebno je ugotoviti max. Kapaciteto, oz. max. proizvodnjo in ucinek

- potrebno je dolociti kapaciteto katera je enaka ali malo visja od zahtevane – max. kapacitete

- potrebno je predvideti deponije ali silose zadostne kapacitete da se lahko eliminirajo mozno zastoji v proizvodnji

2.KARTA TEHNOLOŠKEGA PROCESA

- Karta tehnoloskega procesa se sestoji iz vrste korakov predvidenih za izvajanje nekega dela tako

urejenih, da se operacije transporta, simultane operacije kot tudi njihova medsebojna odvisnost hitro

opazijo.

- Vsak korak se oznacuje s simbolom kateri ga pojasnjuje, tako da se celoten proces prikazuje slikovito.

- Karto procesa risemo in citamo od zgoraj navzdol.

- Obicajno v simbole za preoblikovanje pisemo zaporedni niz stevil, katere se posebej tolmacimo.

- Namen izdelanih teh. shem v obliki kart procesa je tudi belezenje rezultatov. Izdelane morajo biti tako,

da je razvidna logicna povezanost posameznih tehnoloskih faz.

Simbole povežemo s črtami, ki predstavljajo tokove (materiala, strojev, delavcev).Pri vsakem simbolu moramo napisati vrsto procesa in predvideno delovno predstavo.

3.KAKO JE DEFINIRANA TEORETIČNA, TEHNIČNA IN DEJANSKA KAPACITETA DELOVNEGA STROJA?

Teoretična: dosežemo jo samo pri optimalnih pogojih dela – celotnega tehnološkega procesa(samo na papirju). Ciklični stroji: K_o^c=n_cQ (nc-št. ciklusov v enoti časa, Q-količina v enem ciklusu).Neprekinjeni stroji:K_oⁿ = Av (A-površina povprečnega toka materiala, v- hitrost gibanja toka materiala).

Tehnična: dosežena v kratkem času, odvisno od karakteristike stroja in delovnih pogojev, na katere pa ne more vplivati človek. K_t^c= K_o^c f_p/f_r ( fp-faktor polnitve, fr-faktor zrahljanosti materiala), K_tⁿ= K_oⁿ f_iz f_m f_v (faktor izgube materiala, izkoristka moči stroja, izkoristka deklarirane hitrosti gibanja stroja).

Dejanska ali eksploatacijska: dosežemo jo v daljšem času in to v stabilnem proizvodnem procesu: K_dej^c= K_t^c I_obč I_obs , K_dejⁿ= K_tⁿ I_obč I_obs (koeficient izkoristka časa in izkoristka stroja).

4.PRIDOBIVANJE MINERALNEGA AGREGATA V KAMNOLOMIH (NAŠTEJ IN OPIŠI GLAVNA PRIDOBITVENA DELA TER UREJENOST IN PRINCIP DELA V KAMNOLOMIH)!

Tehnologija proizvodnje mineralnega agregata delimo na:

-pridobivanje lomljenca v kamnolomu

-pridobivanje gramoza v gramoznicah

-proizvodnjo frakcioniranega drobljenca v kamnolomskih separacijah

-proizvodnjo frakcioniranega gramoza in peska v gramoznicah in separacijah

Kamnolom:

Ureditev kamnoloma je odvisna od terensko-topografskih razmer. Največkrat so urejeni v obliki etaž. Število etaž je odvisno od naklona terena, vrste kamenine, tehnološkega postopka in razpoložljive mehanizacije.Odklopna metoda določa način napredovanja del v kamnolomu. Odkopavamo vse etaže; istočasno ali posamezno. Etaže so lahko nizke(4-10m) ali visoke(10-50m). Nagnjenost etaž je odvisna od vrste kamenine. Pri kompaktnih kameninah brez razpok je lahko naklon etaž večji, a ne sme presegati 80stopinj. Odpiranje posamezne etaže začnemo postopoma. V prvi fazi si pripravimo delovni prostor za nakladalno-transportna sredstva. Delovni prostor in nivo etaže določimo na osnovi predvinenih parametrov etaže. Jalovino običajno predstavlja humus, v majhni meri tudi mrtva zemlja. Lokacijo jalovišča določimo tako, da izkoriščanje kamnoloma ne bo ovirano. Humus deponiramo ločeno od mrtve zemlje, ker ga po končani eksploataciji uporabimo za rekultiviranje zemljišča.

Pomožna in pripravljalna dela se nanašajo na poseko in čiščenje terena, odkrivanje jalovine, vzdrževanje transportnih poti in varnostne ukrepe pri teh delih.

Glavna pridobitvena dela:

-miniranje (vrtanje minskih vrtin, polnjenje minskih vrtin, primarno miniranje, sekundarno miniranje)

-nakladanje in transport

5.NAŠTEJ IN OPIŠI METODE MINIRANJA V KAMNOLOMIH!

-Miniranje z majhnimi premeri minskih vrtin ali plitvo miniranje (f 25-50):kamnolomi manjših kapacitet, vrtine vrtamo z lažjimi vrtalnimi stroji, kjer globina vrtin znaša 4–10m.Mine nanašamo v eni ali v več vrstah. W= 50dk g_rg_k –izbojnica, d-premer minske vrtine, k- koeficient, ki upošteva zmanjšanje volumenske teže zaradi razpok. Globina vrtine mora biti večja od višine etaže: H= h/sina +p, p- poglobitev pod nivo etaže. Razdalja med vrtinami v isti smeri : a=0,7-0,9W, razdalja med vrstami: b=0,85-1,0W

-Masovno ali globinsko miniranje (f 50-400):z izpopolnitvijo vrtalnih strojev je ta metoda dobila večjo veljavo. Stroji omogočajo vrtanje globokih vrtin.Pride v poštev pri kamnolomih večjih kapacitet. Globine vrtin znašajo 50m. Z masovnim miniranjem dosežemo nižje stroške miniranja, varnejše delo, pridobivanje velikih količin lomljenca in njegovo stalno zalogo. Pomembna je geometrija vrtin.

-Komorno miniranje: primerno za velike količine(zemeljske premike za ceste in železnice)oz. kadar želimo dobiti velike bloke. Z njim pridobivamo zdrobljen kamen za nadaljno uporabo. V hrib izkopljemo rove, ki jih na koncih razširimo v komore, kamor damo eksploziv. Globina komore ne preseže 30m. Lahko je enojna ali dvojna.

-Sekundarno miniranje: kadar pri masovnem ali komornem miniranju ostanejo bloki, ki jih ni mogoče transportirati ali drugače obdelati; ločimo miniranje z vtinami (v blok izvrtamo minsko vrtino do težišča bloka in ga napolnimo z razstrelivom in aktiviramo) in miniranje s podložnimi minami (enostavnejše in hitreje; razsrelivo položimo neposredno na blok. Za boljši uspeh razsrelivo obložimo z blatom, snegom, vrečami z vodo, peskom. Prednosti: odpade vrtanje vrtin, mimiranje je hitro opravljeno, nižji stroški/Pomanjkljivosti: močan udarni val in pok, več min ni mogoče aktivirati s počasi gorečo vrvico).

6.KAKO DOLOČIMO POTREBNE ZALOGE MINERALNEGA AGREGATA IN VELIKOST SILOSOV ZA STALNO SEPARACIJO?

Zaloge mineralnega agregata izvemo z dinamiko odvzema skozi vse leto. Na podlagi dimanike odvzema frakcij skozi vse leto in predvidenega obratovalnega časa lahko določimo kapaciteto separacije. Ko poznamo zalogo Kz vseh frakcij, lahko določimo na podlagi potencialne zastopanosti posameznih frakcij, potrebno zalogo silosov in deponih.

Za gradbiščno separacijo lahko na podlagi operativnega plana napredovanja

K_z določimo z enačbo:K_z= k_h č s dr ( č-število delovnih ur, kh-kapaciteta separacije, s-število smen, dr-št.dni, za katere predvidimo rezervo).

7.RAZLIKA MED GRAMOZNIČNO IN KAMNOLOMSKO SEPARACIJO!

V kamnolomski separaciji predelujemo lomljenec iz kamnoloma z drobljenme in sejanjem v frakcioniran mineralni agregat. Za pripravo tehnološkega procesa take separacije moramo upoštevati načela:

-vsi stroji morajo biti enakomerno obremenjeni

-tok materiala mora biti kontinuiran.Ne sme priti do sunkovitih obremenitv stroja, zato predvidimo na začetku teh. procesa prevzemni silos za surovine, ki regulira neenakomernost dovoza surovine

-transportna sredstva so čim bolj enostavna in zanesljiva

transport materiala naj bo speljan preko materialnih blazin

število in vrste drobilnih strojev morajo biti usklajeno s proizv. procesom in kapaciteto separacije

-predvideti zaprti tokokrog materiala, da zagotovimo zgornjo velikost zrn Dmax

-po možnosti predvidimo dve proizvodnji veji (vsaka kapacitete 50%)

-predvidimo minimalno število etaž zaradi teže drobilcev

Gramoznična separacija: deluje po mokrem postopku. Prirodni gramoz ima nečistoče in neželjene frakcije, zato ga v fazi separiranja peremo. V gram. separaciji nastopajo naslednji teh. procesi:

-prevzem surovine in izločanje zrn večjih od D_max

-sejanje brez pranja

-separiranje s pranjem

-izločevanje škodljivih delcev

-deponiranje posameznih frakcij

-proces kontrole kakovosti

Razvrstitev strojev je običajno v večjem št. etaž, kar omogoča neposreden gravitacijski prenos-transport materiala.Ker je prisoten moker postopek, je obratovanje odvisno od temperaturnih razmer.Za sejanje uporabljamo vibracijska ali resonančna sita.

8.PRIDOBIVANJE MINERALNEGA AGREGATA V GRAMOZNICAH!

Gramozni material lahko pridobivamo iz rečnih teras(najugodnejše pridobivanje, največji poseg v naravo, kapaciteta je dimenzionirana na vodilni stroj, ki je običajno bager/nakladač), iz naplavin v rekah (pridobivanje samo ob nizkih vodostajih reke, zaloge naplavljenega gramoza so običajno manjše, običajno groba granulometrijska sestava gramoza), izpod nivoja podtalnice in jezer (potrebna uporaba plovnih sredstev, žični bagri). Za izbiro lokacije in predhodna dela veljajo enake zahteve kot za kamnolom.

9.KDAJ PRIDE V POŠTEV DROBLJENJE V GRAMOZNIČNI SEPARACIJI?

Kadar po postopku separiranja gramoza ne dobimo dovolj majhnih frakcij, predvidimo drobljenje večjih.

10.KAJ JE SKRITI OPAŽ IN KDAJ GA UPORABLJAMO?

To je izgubljen opaž; opaž, ki ga po koncu betoniranja zaradi nedostopnosti ne moremo odstraniti. (v rovu imamo neravno dno, in spodaj teče voda. Želimo imeti talno ploščo, zato naredimo opaž, ki pa ga po betoniranju me moremo odstraniti).

11.KAKŠNE SO TEHNIČNE ZAHTEVE, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI OPAŽ?

Opaž mora prevzeti obtežbo svežega betona, armature in vgrajenih sredstev ter obremenitve, ki izhajajo iz procesa betoniranja. Zagotovljen mora biti kakovosten prenos obtežbe na temeljna tla, stabilnost opaža med vgrajevanjem svežega betona, predviden potek strjevanja betona. Površina opaža mora odgovarjati zahtevam, predviden potek strjevanja

12.KAKŠNE SO TEHNOLOŠKE ZAHTEVE ZA OPAŽ?

V primeru, da ostane opaž v konstrukciji, moramo preveriti trajnost takega opaža, če potekajo elementi za sidranje in vezanje opaža skozi beton, ne smejo ti škodljivo vplivati na beton, pri razopaževanju ne sme priti do poškod, notranje površine opaža morajo biti čiste in po potrebi premazane s premazi, zagotovljena mora biti faznost razopaževanja, pri večjih razprtinah AB konstrukcij moramo predvideti in primrno nadvišati opaž.

13.SPLOŠNO O OPAŽIH IN ODRIH!

Opaži in nosilni odri morajo biti izdelani tako, da zagotovijo: stabilnost v času betoniranja, da ne pride do nezaželenih deformacij in posedkov obeh, obliko in dimenzije konst. elementa kot je zahtevano v projektu, tako tesnost opaža, da ne pride do izgub sestavin svežega betona v času vgrajevanja, zahtevano kakovost betonske površine.

Opaži predstavljajo pri izdelavi ABK sorazmerno visok strošek. Na stroške vplivata pogostost uporabe opaža in tehnološki postopek opaževanja. Na vrsto konstrukcije opaža in tehnologijo opaževanja vplivajo trije faktorji: kakovost (zagotovitev dimenzij-ravnost in kakovost robov, pravokotnost in ravnost površine betona, točna lega izpustov in vgrajenih elementov, tesnost opaža), stroški (nabavni in stroški vzdrževanja), potreben delovni čas (sestava opaža, razopaževanje, čiščenje in vzdrževanje).

14.SKICIRAJ IN OPIŠI OSNOVNE ELEMENTE OPAŽA!

- opazna povrsina

- podpore opazne povrsine

- nosilni elementi opaza

- razpore

- priprava za razopazevanje

- sredstva za vezavo

- delovni oder

15.KAKŠNE NAČINE TRANSPORTA SVEŽE BETONSKE MEŠANICE POZNAMO?

Zunanji transport (betonarna – gradbišče) in notranji ( prevzemni silos- mesto vgraditve).

-diskontinuirni transport: s transportnimi vozili za kratke razdalje(dumperju, prekucniki), transp. vozila za večje razdalje (avto mešalniki)

-kontinuirni transport: transport svežega betona z betonskimi črpalkami (imajo velike transportne kapacitete, velike transportne razdalje, neodvisna smer transporta, beton mora imeti posebne lastnosti), transportni trakovi (gumijasti; za bolj horizontalen transport).

16.NA KAKŠEN NAČIN ZAGOTAVLJAMO PRAVILNO DEBELINO ZAŠČITNEGA SLOJA BETONA IN OD ČESA JE ODVISEN ZAŠČITNI SLOJ BETONA?

Za trajnost ABK je zelo pomembna pravilna določitev debeline zaščitne plasti betona nad armaturo. Določimo jo po PBAB. Za plošče znaša 1,5cm, za grede in stebre pa 2cm. Povečujemo jo v odvisnosti od agresivnosti okolja, naknadne obdelave, tehnologije izdelave ABK in naknaddne dostopnosti.

17.TEHNOLOGIJA VGRAJEVANJA IN ZGOŠČEVANJA BETONA!

Vgrajevanje: tehnološko mora biti izvedeno tako, da ne more priti do razmeščanja betona, upoštevati moramo predvidene odseke betoniranja, ki so določeni s predvidenimi dilatacijami v objektu. Svež beton moramo kolikor se da hitro vgraditi po končanem mešanju, pri ekstremnih temperaturah zraka moramo temp. svežega betona stalno kontrolirati (biti mora znotraj 5-30^oC).H_max=<1,0m, da ne pride v času vgrajevanja betona do segregacije. Za večje višine moramo predvideti cevi za vsipavanje ali posebne vsipne odprtine v opažih.

Zgostitev ali komprimiranje: s tem postopkom moramo doseči: visoke tlačne in natezne trdnosti, veliko gostoto betona, dobro sprijemnost med betonom in armaturo, boljšo varnost pred korozijo armature, zmanjšati krčenje in tečenje betona, zboljšati vidne površine betona. S komprimiranjem zmanjšamo % por v betonu. Premagati moramo viskoznost cementnega lepila,kapilarne sile v svežem betonu, trenja med zrni agregata, trenja med betonom in armaturo, trenje med betonom in površino opaža. Izvedemo ga lahko z nabijanjem, izvajalcem pritiska, vibriranjem ali s kombinacijami (vibriranje+nabijanje, vibriranje+sesanje, vibriranje+pritisk).

18.NEGOVANJE VGRAJENEGA BETONA PRI EKSTREMNIH POGOJIH!

Da beton doseže pričakovane potencialne lastnosti zlasti v krovnem sloju, sta potrebna temeljna nega ( preprečitev prezgodnjega izsuševanja, zlasti na soncu in vetru)in zaščita ( preprečitev izlužvanja zaradi dežja in tekoče vode, hitrega ohlajevanja privh nekaj dni po vgraditvi, velikih razlik notranje temperature, vibracij in udarcev, zaradi katerih bi beton lahko popokal in ki bi lahko preprečili sprijemnost betona z armaturo),ki morata trajati primerno dolgo in kolikor mogoče kmalu po opravljenem zgoščevanju. Način negovanja: neodstranjen opaž, pokrivanje s plastično folijo, namestitev mokrih pokritij, škropljenje z vodo, uporaba sredstev, ki tvorijo zaščitni film, ki se po nekaj dneh razgradijo.Trajanje nege: odvisno od hitrosti , s katero dosežemo določeno nepropustnost-odpornost proti prodiranju plinov ali tekočin. Določimo jo po enem od meril: glede na zrelost betona, ki tememlji na stopnji hidratacije in pogojih okolja, skladno s krajevnimi zahtevami, skladno z minimalno navedenimi časi.

19.OPIŠITE IN SHEMATSKO PRIKAŽITE DELOVANJE BETONARNE!

V betonarni nastopajo naslednji tehnični procesi: prevzem, skladiščenje in transport komponent betona v območju betonarne, doziranje komponent betona, mešanje komponent, prodaja sveže betonske mešanice.

Glede na tehnološki način proizvodnje svežega betona ločimo sva osnovna principa delovanja betonarne:vertikalni princip (stolpna betonarna) in horizontalni ( betonarna v obliki zvezde). Betonarne so lahko organizirane in predvidene kot: gradbiščne betonarne, betonarne za potrebe betonskih obratov, centralne betonarne za proizvodnjo transportnega betona.Po mobilnosti ločimo: stacionarne in mobilne betonarne.

20.FAZE PRIPRAVE ARMATURE V

ŽELEZOKRIVNICI!

-skladiščenje (pomembna je vhodna kontrola in tehtanje)

-ravnanje, rezanje

-krivljenje (linija lahkih, težkih in srednjih profilov)

-varjenje (čelno)

-označevanje(pozicije in število; oznaka mora biti obstojna)

-deponiranje

-kontrola kvalitete pripravljene armature

21.RAZLIKE MED PREDHODNO IN NAKNADNO PREDNAPETIM BETONOM.

-prednapenjanje jekla pred betoniranjem/prednapenjanje jekla po betoniranju

-neposredna sprijemnost med jeklom in betonom/naknadno vzpostavljena sprijemnost ali brez sprijemnosti

-prevzem sile prednapenjanja z adhezijo/prevzem sile s posebnimi sredstvi za sidranje kablov

-prednapenjanje na stezi v obratu ali na gradbišču/prednapenjanje neodvisno od lokacije

-posamezne gladke žice, posamezne profilirane žice, posamezne vrvi/kabli iz snopa žic, vrvi, gladke palice, profilirane palice, posamezne vrvi

-montažni elementi/montažni elementi, monolitne konstrukcije, specialne izvedbe

22.IZGUBE PRI PREDNAPENJANJU.

Pri dimenzioniranju in izvajanju prednapetega betona moramo upoštevati, da se sila prednapenjanja s časoma spremeni. Ta se zaradi različnih vzrokov zmanjša od začetne vrednosti do končne limitne vrednosti: P_t¥= P_to -DP (P_t¥ -napenjalna sila v času t= ¥ , P_to -napenjalna sila v času t =0).

Izgube pri PPB:

- zaradi trenja jekla med prednapenjanjem

- zaradi zdrsa prednapetega jekla v elementih za sidranje žice ali vrvi

-zaradi relaksacije prednapetega jekla v času med prednapenjanjem in prenosom sile prednapenjanja v beton

-zaradi krčenja in tečenja betona

-zaradi relaksacije jekla po vnašanju sile prednapenjanja

Izgube pri NPB:

-zaradi trenja jekla med prednapenjanjem kablov

-zaradi elastične deformacije betona pri zaporednem prednapenjanjem kablov in pri večfaznem prednapenjanju

-zaradi zdrsa jekla v sidrnih elementih kablov

-zaradi relaksacije prednapetega jekla

-zaradi krčenja in tečenja betona ali dolgotrajnih deformacij betona in jekla

Izgube sile prednap. lahko razdelimo na tri glavne skupine:

-izgube, ki nastanejo pred vnašanjem sile prednap.: sem spadajo izgube, ki nastanejo pri predhodnem prednap. zaradi trenja med jeklom zaradi prednap., zaradi zdrsa v sidrnih elementih, zaradi relaksacij prednapetega jekla.

-trenutne izgube: zaradi elstičnih deformacij betona (te nastanejo med vnašanjem sile p.), zaradi trenja kablov pri naknadnem p.( med napenjanjem kabel drsi v cevi ali kanalu in istočasno pritiska na stene kabelske cevi. Zaradi drsenja in pritiska kabla se pojavi trenje med kablom in cevjo. Ta velikost trenja je odvisna od osi , nepredvidljivih odklonov, smeri kabla, od velikosti sile p. ), zaradi zdrsa jekla v sidrnih elementih (te igube nastanejo, ko prenesemo silo p. z napenjalke na napenjalno glavo kablov), zaradi drugih vzrokov (tehnologije izvajanja del…)

-izgube, odvisne od časa: zaradi krčenja betona in s tem zmanjšanja dimezij, zaradi tečenja betona ..

23.NAŠTEJ IN OPIŠI STOPNJE PREDNAPENJANJA!

Polno prednapeti beton: v katerega smo vnesli tako veliko napenlajno silo, da ne nastopijo natezne napetosti pod vplivom maksimalne koristne obtežbe. Prerez elementa ali konstrukcije je homogen, brez razpok.

Omejeno prednapeti beton: lahko nastopijo natezne napetosti, ne dovoljujejo pa se razpoke pri maksim. redni obtežbi. Prerez elem. je prav tako homogen in brez rapok.

Delono prednapeti beton: prednapeli smo ga tako, da smo zmanjšali razpokanost, ki jih je povzročila maksim. koristna obtežba. Z vmesno napenjalno silo smo dosegli, da so natezne napetosti manjše in s tem zmanjšali razpoke v primerjavi z armiranim betonom.

Stopnje prednapetosti niso odvisne samo od vrste obtežbe, temveč tudi od okolja, v katerem se nahaja. V zelo agresivnem okolju pride v poštev polno prednapenjanje, v normalnem pa delno.

24.OBRAZLOŽI HOYERJEV EFEKT!

Po popustitvi jarmov skuša jeklo doseči poleg svoje prvotne dolžine tudi prvoten presek. Zaradi tega jeklo v začetnem območju elementa stalno pritiska na beton, kar sprijemljivost še dodatno poveča. Ta efekt je obdelal Hoyer, zato se tako imenuje.

25.TEHNOLOGIJA NAKNADNEGA PREDNAPENJANJA!

Glavne faze izdelave: priprava odra in opaža, priprava in vgrajevanje mehke armature, priprava in vgrajevanje cevi in kablov, vgrajevanje drugih elementov, ki jih moramo vgraditi v elemente pred betoniranjem, zapiranje opaža, betoniranje, negovanje sveže zabetoniranih elementov in konstrukcij- strjevanje betona, razopaževanje nenosilnih delov opaža, prednapenjanje kablov, injektiranje prednapetih kablov, razopaževanje.

Ta tehnologija NPB pride v poštev za monolitne konstrukcijein prefabricirane elemente.Ta način se lahko uporablja za proizvodnjo montažnih elementov i za prednapete konstrukcije, grajene na kraju samem.

26.TEHNOLOGIJA ADHEZIJSKO PREDNAPETEGA BETONA!

Glavne tehnološke faze: priprava opažev, priprava in vgrajevanje mehke armature, polaganje jekla za prednapenjanje, sidranje in napenjanje jekla, betoniranje, negovanje zabetoniranih elementov, razopaževanje, prenos sile prednap. s steze za prednap. ali z opaža na elemente, dvig, transport in deponija prednapetih elementov.

Ta tehnologija pride v poštev samo za izdelavo prefabriciranih prednapetih betonskih elementov.Osnova za proizvodnjo PPB je steza za prednapenjanje, ki jo projektiramo za širok spekter proizvodnega programa.

27.OPIŠI MOKRI POSTOPEK BRIZGANJA BETONA!

Svežo mokro betonsko mešanico doziramo v stroj za brizganje in jo s pomočjo črpalke transportiramo do šobe- redko s komprimiranim zrakom. V šobi s pomočjo dovajanja komprimiranega zraka klobaso betonske mešanice raztrgamo in jo brizgamo na predvidena mesta vgraditve. Večkrat dodamo tudi pospeševalec vezanja. Mokri postopek je ugoden povsod tam, kjer moramo vgraditi velike količine brizganega betona. Odbit material je skoraj do 50% manjši kot pri suhem postopku brizganja.

28.SUHI POSTOPEK BRIZGANJA BETONA!

Na šobi se nahaja dodatni konusni element, ki omogoča da betonsko mešanico brizgamo s hitrostjo 50-10m/s na površino, ki jo obdelujemo. S tako veliko hitrostjo brizganja nastopi zelo velika sila gibanja, ki potisne material v obstoječe pore podlage. V začetku postopka brizganja se groba zrna odbijejo od podlage. Iz cementnega lepila finih frakcij se tvori film iz malte, v katerega prodre material, ki ga nato še nanašamo. Pri tem potiska zrna, ki naknadno priletijo predhodna zrna vedno globlje in s tem betonsko maso tudi vedno bolj zgostijo.

29.NAŠTEJ IN OPIŠI METODE PODVODNEGA BETONIRANJA!

Pod vodo vgrajen beton: pripravljen sveži beton vgradimo pod vodo. Potrebna je posebna zaščita transporta svežega betona skozi vodo:

-cevni kontaktor postopek: beton spuščamo do mesta vgraditve po ceveh.

-postopek s transportno posodo

-hidroventilni postopek:sveži beton transportiramo skozi posebno gumijasto cev.

-postopek s črpanjem:transport z betonsko črpalko

Pod vodo nastajajoči beton (predhodno vgrajeni grobo zrnat agregat v 2.fazi izdelave zainjektiramo s cementno malto:

-sibo postopek: prosto padanje svežega betona skozi vodo. Cementna mešanica-beton s posebnim dodatkom-hyrocrete, tako da potuje prosto skozi vodo do mesta vgraditve.

-colcrete postopek: brez prostega padanja skozi vodo.

-predpakt postopek: brez prostega padanja skozi vodo. S tem postopkom injektiramo cementno malto s posebnim dodatkom v pripravljeno osnovo.

30.MOKRI POSTOPEK BRIZGANJA BETONA S TANKIM TOKOM!

Pri tem načinu v glavnem transportiramo pnevmatsko po tlačnih ceveh suho betonsko mešanico do same šobe, v sami šobi dodamo potrebno zmes vode (tanki tok). Pri tem načinu transportiramo mokro betonsko mešanico do šobe za betonsko črpalko. V šobi dodajamo kompresiran zrak (gosti tok).

31.FAZE PODVODNEGA BETONIRANJA PO KONTRAKCIJSKEM POSTOPKU!

1.vstavitve žoge iz penaste gume ali papirnatega zvitka

2.držanje žoge in polnjenje lijaka z betonom

3.ko vsebina betona v lijaku zagotovi zapolnitev cevi, spustimo žogo; predviden do cevi; pogrezanje vode v cevi in izrivanje vode; konec cevi stalno v betonu.

4.polnjenje lijaka z betonom

5.previdno dviganje cevi, priprava za vsipavanje, dokler beton leze iz cevi

6.spustitev naprave za vsipavanje, če je cev že preveč prazna

7.ponovitev 4-6.faze

8.cev mora biti stalno dovolj globoko, da ne teče skozi vodo

32.KAKŠNA JE RAZLIKA MED KONTRAKTORSKIM IN HIDROVENTILNIM POSTOPKOM PODVODNEGA BETONIRANJA?

Hidroventilni postopek:

1.konstrukcijski element mora biti vgrajen z zagatno steno

2.razen na samem začetku pride sveži beton v dotik z vodo. Nato beton izpodriva vodo, tako da ostane ohranjen v/c faktor

3.podvodni beton z agregatom z D_max=31,5cm, min DC=300kg/m³

4.tehnologijo podvodnega betona lahko pripravimo do globine 50m.

33.VAKUUMIRAN BETON

Značilnosti: osnovna zamisel vakuum- postopka je znižati v/c faktor po vgraditvi betona. Drenažno pripravo za odvzem vode imenujemo vakuum blazina. Princip delovanja vakuumiranega betona:

po vstavitvi podtlaka v podpornem tkuvu blazine cca.0,8bar pritiska atmosfera z odgovarjajočim diferenčnim pritiskom na celotno ploskev vakuum-blazine. Zaščitno folijo atmosferski tlak pritiska na podporno tkivo, ta pa potisne naprej na fiksni sloj in tako tudi beton. Zaradi pritiska iztisnemo iz betona odvečno vodo, blazina bo izsesala tudi vodo, ki ni prekrita z blazino, fini delci so pred odnašanjem zaščiteni s filterno plastjo. Izvajanje:uporabljamo ga za ploskovne in vodoravne elemente, na pripravljeno betonsko površino damo blazino, ki jo na robovih zatesnimo, po končanem vakuumiranju moramo površino strojno in ročno obdelati ker ostanejo sledovi podporne konstrukcije, proces vakuumiranja je moćen samo toliko časa dokler lahko beton stisnemo, v ekstremnim primrih lahko dodamo da dosežemo daljši čas obdelave zavlačevalce. Čas vakuumiranja je odvisen od debeline gradbenega elementa, gostote betona napram vodi, odvečne vode, ki jo moramo izsesati, oblike elementa.Prednosti vakuumiranega betona:pospeševanje zgodnjih trdnosti, povišanje 28 dnevne trdnosti, trdna zgornja površina, zmanjšanje krčenja in pojava razpok, zvišanje odpornosti na zmrzovanje in soli.Pomanjkljivosti: gradbišča slabo opremljena s potrebnimi napravami, manjkajoče predhodne preiskave, stroški, nepravilna ocenitev časa vakuumiranja pred začetkom strjevanja betona.

34.STIKI PRI MONTAŽNIH KONSTRUKCIJAH!

Vertikalni, horizontalni. Glede na material: betonski AB, jekleni (cementna malta, sidra, lepila, žeblji, vijaki).

35.PREDNOSTI IN POMANJKLJIVOSTI MONTAŽNIH GRADENJ!

Prednosti: produktivnost dela je mnogo večja, čas gradnje je krajši, timizacija, industrijska proizvodnja, nižja cena, krajši rok dobave, kontrola materialov, višja kakovost, točnost izdelka.

Pomanjkljivosti: manjša možnost variant, manjša varnst, na stikih so kritične točke za vzdrževanje, krajša življenska doba, manjša možnost oblikovanja, velike začetne investicije za specialno opremo.

36.NAŠTEJ IN NA KRATKO OPIŠI KONSTRUKCIJSKE ELEMENTE, SISTEME MONTAŽNE GRADNJE V VISOKIH GRADNJAH!

Stebri, nosilci, plošče grede, temelji, fasadni elementi, korita, preklade, stopnice…